Koliko elektrike porabi toplotna črpalka pozimi in kdaj račun neprijetno zraste

Račun za ogrevanje se ne zlomi v kurilnici, ampak v napačnih predpostavkah.

Koliko elektrike porabi toplotna črpalka pozimi, je odvisno predvsem od učinkovitosti sistema, temperature ogrevalne vode, izolacije hiše in zunanjega mraza. V praksi je grob, uporaben primer takšen, da poraba 20 kWh elektrike na dan pri povprečni slovenski ceni 0,215 EUR/kWh v 2. četrtletju 2026 pomeni približno 4,30 EUR na dan oziroma okoli 129 EUR na mesec.

To je hiter odgovor, vendar le za orientacijo. V resnični hiši je razpon bistveno širši. Ena toplotna črpalka v dobro izolirani novogradnji s talnim gretjem bo januar preživela mirno, druga pa bo v starejši hiši z radiatorji in visokim dvižnim vodom delala na meji zmogljivosti. Zato je pri vprašanju porabe nujno gledati celoten sistem in ne le številke na prospektu.

Koliko elektrike porabi toplotna črpalka na dan pozimi?

Pozimi lahko toplotna črpalka v povprečni družinski hiši porabi približno 10 do 30 kWh elektrike na dan, pri zahtevnejših objektih tudi več, vendar je odločilen ogrevalni režim in ne samo moč naprave.

Najbolj uporabna orientacija za gospodinjstvo je račun na podlagi dejanske cene elektrike. Statistični urad Republike Slovenije je objavil, da je povprečna cena elektrike za gospodinjske odjemalce v 2. četrtletju 2026 znašala 0,215 EUR/kWh. Če se pozimi porabi 20 kWh elektrike na dan, to pomeni približno 4,30 EUR dnevno in okoli 129 EUR mesečno. Vir je Statistični urad Republike Slovenije.

To ni univerzalna številka, ampak realna osnova za izračun. Ko se na terenu preverjajo računi, se pogosto pokaže, da je januarska poraba bistveno višja od novembrske, čeprav uporabnik ničesar ni spreminjal. Razlog je preprost. Pri nižjih zunanjih temperaturah pade COP, toplotna črpalka dela dlje, v določenih režimih se pogosteje izvajajo odtaljevanja zunanje enote, pri nekaterih sistemih pa se ob vršnih obremenitvah vključi še električni grelec.

Prav tam nastane največ napačnih pričakovanj. Pogosto se zgodi, da investitor vidi podatek, da toplotna črpalka odda 8 ali 10 kW toplote, nato pa sklepa, da bo poraba vedno podobna. To ne drži. Nazivna moč naprave ne pove dovolj o zimskem računu. Za strošek je pomembnejši podatek, koliko toplote sistem izdela iz ene kilovatne ure elektrike v realnem režimu delovanja.

Tak izračun je smiseln kot prva kontrola. Če je poraba v dobro izolirani hiši nenavadno visoka, težava pogosto ni v sami napravi, ampak v nastavitvah ogrevalne krivulje, previsoki temperaturi dvižnega voda, slabi hidravlični uravnoteženosti ali neprimerno dimenzioniranem sistemu.

Zakaj SCOP in COP odločata, koliko elektrike porabi toplotna črpalka pozimi?

SCOP in COP neposredno določata, koliko toplote sistem izdela iz porabljene elektrike, zato sta za zimski strošek pomembnejša od same nazivne moči.

Preberite tudi: Koliko lastnih sredstev za gradnjo potrebuješ 2026, preden banka sploh reče da

Proizvajalci sodobnih sistemov pogosto navajajo, da iz 1 kWh elektrike dobimo približno 3 do 4 kWh toplote, pri boljših napravah tudi več. To je uporaben okvir, ki ga navaja tudi Daikin. Toda pozimi COP pade, ker je zunaj hladneje in ker sistem potrebuje večjo temperaturno razliko. Ravno zato se na papirju podobni sistemi v resnični hiši obnašajo zelo različno.

Še izrazitejša je razlika med nizko- in visokotemperaturnim režimom. NIBE za zračno/vodno enoto navaja SCOP 4,8 pri 35 °C in 3,59 pri 55 °C. To je velika razlika. V hiši s talnim gretjem, kjer zadostuje nižja temperatura dvižnega voda, bo zimska poraba občutno nižja kot v objektu z radiatorji, ki zahteva 50 do 55 °C. V praksi se to vidi takoj, ko nastopi mraz. Sistem z radiatorji dela dlje, kompresor je bolj obremenjen, strošek pa raste.

To je tudi odgovor na pogosto vprašanje, ali je poraba večja pri radiatorjih kot pri talnem gretju. V večini primerov je odgovor da. Talno gretje deluje v nizkotemperaturnem režimu, zato toplotna črpalka dosega višji izkoristek. Radiatorji niso nujno napačna izbira, vendar morajo biti dovolj veliki ali pa mora biti hiša dovolj dobro sanirana, da ni treba stalno dvigovati temperature dvižnega voda.

Pri zemeljskih sistemih so številke praviloma še boljše. NIBE za en model zemeljske toplotne črpalke navaja SCOP do 6,22 v hladnem podnebju pri 35 °C. To pomeni, da je lahko zimska poraba elektrike v enaki hiši občutno nižja kot pri zračni toplotni črpalki. Razlika ni akademska. Pri daljši ogrevalni sezoni in večjih površinah se na letnem računu hitro pozna.

Ali toplotna črpalka pri -10 °C še vedno varčno ogreva?

Da, sodobna toplotna črpalka pri -10 °C še vedno ogreva, vendar z nižjo učinkovitostjo, zato je poraba elektrike večja kot pri milejšem vremenu.

Tu nastane ena najpogostejših zmot. Ni res, da toplotna črpalka v mrazu ne deluje. Deluje, vendar težje. Ameriško ministrstvo za energijo poudarja, da sodobne toplotne črpalke lahko porabo elektrike za ogrevanje zmanjšajo do 75 odstotkov v primerjavi z električnim uporovnim ogrevanjem. To je pomembna primerjava za vse, ki razmišljajo o električnih radiatorjih ali talnih grelnih kablih. Tudi ko je mraz, ostaja toplotna črpalka praviloma bistveno učinkovitejša od neposrednega električnega gretja.

V praksi pa je treba razumeti, kaj se dogaja v hiši pri -10 °C. Toplotne izgube ovoja narastejo. Če so prisotni toplotni mostovi, slaba zrakotesnost ali premalo izolacije v strehi, bo sistem stalno lovil temperaturo. Uporabnik bo pogosto dvignil sobni termostat za eno ali dve stopinji, kar dodatno poveča potrebo po toploti. Takrat ni več odločilna samo kakovost naprave, ampak kakovost celotne stavbe.

Več o tem: Koliko stane gradnja hiše v Sloveniji 2026: cene na m² in faze

Na gradbiščih in pri sanacijah se pogosto pokaže enak scenarij. Vgradi se kakovostna toplotna črpalka, obstoječi radiatorji ostanejo poddimenzionirani, izolacija podstrešja pa se odloži za kasneje. Sistem deluje, vendar mora zaradi previsoke temperature ogrevalne vode porabiti več elektrike, kot bi jo sicer. Lastnik nato sklepa, da je toplotna črpalka potratna, čeprav je dejanski problem kombinacija stavbnega ovoja in ogrevalnega režima.

Kdaj se vklopi električni grelec in koliko podraži račun?

Električni grelec se običajno vklopi pri vršnih obremenitvah, pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, ob neustrezno dimenzionirani napravi ali med hitrim dvigom temperature po nočnem znižanju.

Ta podatek je za januarski račun bistven. Električni grelec deluje skoraj brez toplotnega ojačanja, kar pomeni, da je poraba precej dražja od delovanja kompresorja v normalnem režimu. Zato v praksi ni redko, da hiša večino zime deluje ugodno, nekaj mrzlih dni pa nesorazmerno dvigne mesečni račun. Posebej problematične so agresivne nastavitve, ko se ponoči temperatura močno zniža, zjutraj pa sistem zahteva hiter dvig. Takrat se pomožni grelec lahko vklopi prej, kot bi bilo potrebno.

Smiselna nastavitev regulacije in pravilno dimenzioniranje sta zato pomembnejša od lovljenja najnižje nabavne cene. Enako velja za montažo. Slaba izvedba hidravličnih povezav, neustrezen zalogovnik, napačna tipala ali neurejene dilatacije cevi sicer niso spektakularne napake, vendar se hitro pokažejo v neučinkovitem delovanju in višji porabi.

Kolikšen je mesečni račun za elektriko s toplotno črpalko januarja?

V januarju je mesečni račun pogosto v razponu približno od 65 do 195 EUR samo za delovanje toplotne črpalke, če se dnevna poraba giblje med 10 in 30 kWh, pri ceni 0,215 EUR/kWh.

To je uporaben razpon za orientacijo, ne pa obljuba. V energijsko učinkoviti hiši s talnim gretjem je lahko poraba tudi pod tem okvirom. V starejši hiši z radiatorji, višjimi toplotnimi izgubami in pogostim vklopom električnega grelca pa gre račun hitro navzgor. Bistvena razlika med objektoma ni le v napravi, ampak v temperaturi ogrevalne vode, nočnih nastavitvah, pripravi sanitarne vode in toplotnih izgubah stavbe.

Pri odločanju ne gre zanemariti še enega stroškovnega vidika. Eko sklad ima tudi v letu 2026 odprte spodbude za toplotne črpalke, zato končni strošek lastništva ni le vprašanje porabe elektrike, ampak tudi subvencije in kakovosti vgradnje. Kdor gleda samo ceno naprave, pogosto spregleda, da se najdražja napaka skriva v napačni izbiri sistema za konkretno hišo.

Najbolj trezen zaključek je zato preprost. Če se želi vedeti, koliko elektrike porabi toplotna črpalka pozimi, je treba najprej pogledati temperaturo dvižnega voda, SCOP ali realni COP v mrazu, vrsto ogreval, kakovost ovoja in nastavitev regulacije. Šele nato je smiselno računati mesečni strošek. V hiši, kjer sistem deluje pri 35 °C in je ovoj urejen, bo zimski račun povsem druga zgodba kot v hiši, kjer so radiatorji premajhni in grelec rešuje projektne napake. Prav tam se loči varčno ogrevanje od dragega razočaranja.