Fasada lahko v nekaj sezonah izgubi videz nove hiše, še preden se na njej pojavi prva razpoka.
UVOD
Zelenkaste sledi pod napuščem, temne lise na severni strani in sivo rjav film ob cesti niso samo estetska težava. Alge, plesni in cestni prah se na fasado primejo takrat, ko se združijo vlaga, mikroklima in napačna izbira ali izvedba zaključnega sloja. Ko se loti čiščenja prepozno ali z napačno metodo, se pogosto zgodi dvojna škoda. Fasada ostane lisasta, zaščitni sloj se stanjša, voda pa začne hitreje vdirati v omet. V praksi je razlika med uspešnim čiščenjem in dragim popravilom pogosto v treh stvareh, to so pravilna diagnoza, prava kemija in nežna mehanska obdelava.
Zakaj se alge na fasadi sploh primejo
Pri vprašanju, kako očistiti fasado alg in umazanije, je najprej treba razumeti, zakaj je napad sploh nastal. Severne in senčne lege se sušijo počasneje. Območja pod žlebovi in pri iztokih meteornih vod so izpostavljena dodatnemu vlaženju, tudi kadar pušča komaj opazno. Pri toplotno izolacijskih fasadnih sistemih je površinski sloj pogosto hladnejši, zato kondenz nastaja hitreje, posebej ob jasnih nočeh in v prehodnih obdobjih. Na grobejših strukturah ometa se prah in organski delci lažje zadržijo, kar ustvari hranilno podlago. Če je k temu dodana bližina dreves, polj ali prometnice, se obloga nabira hitreje in z leti postane zmes alg, saj, cvetnega prahu in maščobnih delcev.
Pogost scenarij na terenu je hiša z lepo izvedeno fasado, ki pa ima na severni strani stalno senco zaradi sosednjega objekta. Po treh do petih letih se začnejo pojavljati zelenkaste lise. Investitor poskusi z močnim visokotlačnim čistilcem, površina za kratek čas posvetli, nato pa se po eni sezoni madeži vrnejo še izraziteje. Razlog je preprost. Spore ostanejo v porah, hkrati pa se s preagresivnim curkom odpre mikrostruktura in fasada hitreje vpija vlago.
Največja napaka je previsok tlak in napačna šoba
Visokotlačno pranje ni prepovedano, je pa najpogosteje zlorabljeno. Tlak, ki je varen za betonske tlake, ni varen za tankoslojni akrilni, silikatni ali silikonski omet. Pri tankoslojnih zaključnih slojih lahko previsok tlak odtrga zrna, povzroči mikropoškodbe in pusti vidne sence v strukturi. Posebej kritična so mesta pri robovih, vogalih, dilatacijah, okoli okenskih špalet in pri policah, kjer je omet tanjši ali bolj obremenjen. Ko se poškoduje površina, nastane idealen pogoj za nove alge, ker se zadrževanje vlage poveča.
Na gradbiščih se pogosto vidi še ena napaka, pranje od spodaj navzgor in predolgo zadrževanje curka na eni točki. Voda se potiska za zaključni sloj, nato pa se pri ohladitvi ali vetru pojavi neenakomerno sušenje in lisavost. Pri fasadah z drobnejšo granulacijo je to še bolj opazno, saj vsak nepravilno spran pas ostane viden kot proga.
Preberite tudi: Kako izbrati debelino izolacije za fasado brez dragih napak in toplotnih mostov
Pravilni vrstni red, najprej biocid, nato pranje
Ko je na fasadi biološka obloga, je ključna uporaba ustreznega sredstva proti algam in plesnim. V slovenski praksi se uporabljajo biocidni pripravki, namenjeni fasadam, ki delujejo na spore in koreninske strukture obloge. Pri tem je pomembno, da je fasada suha ali vsaj površinsko suha, saj se drugače sredstvo preveč razredči in steče, delovanje pa je šibkejše. Večina proizvajalcev zahteva določen čas delovanja, pogosto več ur ali do naslednjega dne, kar je treba spoštovati. Prehitevanje je tipičen razlog, da se obloga navidezno odstrani, a se hitro vrne.
Realni scenarij je fasada ob gozdu, kjer se po čiščenju brez biocida v dveh mesecih pojavijo nove pikice, najprej pri coklu in pod napuščem. Po pravilni aplikaciji biocida in šele nato nežnem pranju se rezultat običajno stabilizira za več sezon, če so odvodnjavanje in detajli izvedeni brez napak.
Temperatura, vreme in čas sušenja odločajo o končnem videzu
Čiščenje fasade se ne izvaja v žgočem poletnem soncu, ker se kemija prehitro suši in pušča lise, prav tako se ne izvaja v mrazu zaradi tveganja zmrzali v porah. Najboljši pogoji so stabilno vreme brez dežja in brez močnega vetra, pri zmernih temperaturah. Pri pranju je treba fasado enakomerno močiti in enakomerno spirati, da se izogne pasovom. Pri tem se strogo pazi na okna, tesnila in senčila, saj lahko nekateri pripravki poškodujejo občutljive materiale ali pustijo madeže na steklu, če se ne sperejo takoj.
Katera fasada zahteva največ previdnosti
Akrilni ometi so bolj občutljivi na pregrevanje in lahko prej pokažejo lisavost, če se čistijo neenakomerno. Silikatni sistemi so paroprepustnejši, vendar zahtevajo združljiva sredstva, da se ne spremeni površinska reakcija in ne nastanejo svetlejši madeži. Silikonski ometi praviloma bolje odbijajo vodo, a če so obloge debele, se brez biocidne obdelave težko doseže trajen učinek. Pri vseh velja, da se agresivna sredstva, kot so močni klorni pripravki ali kisline, brez jasnih navodil proizvajalca ne uporabljajo, ker lahko poškodujejo vezivo, pigment ali mrežico v zaključnem sloju.
Ko se pojavlja črna obloga ob cesti, gre pogosto za kombinacijo saj in organskih delcev. Tak film je lahko masten in ga samo voda ne odstrani. Takrat pomaga fasadno čistilo za atmosfersko umazanijo, vendar mora biti doziranje pravilno in spiranje temeljito. Če spiranje ni dovolj, ostanejo na površini ostanki surfaktantov, ki privlačijo novo umazanijo in fasada se hitreje ponovno obarva.
Najprej odpraviti vzrok, sicer se alge vrnejo
Vprašanje, kako očistiti fasado alg in umazanije, se na terenu pogosto konča pri podrobnostih, ki nimajo zveze s čistilom. Kapljanje iz žleba, prekratek napušč, poškodovana obroba okenske police ali napačno izveden zaključek pri atiki ustvarijo stalno vlažen pas. Tam se bo biološka obloga vrnila, ne glede na to, kako dobro je bila fasada oprana. Enako velja za cokel, kjer škropljenje dežja in sol iz zimskega posipa ustvarjata agresivno območje. Če se opazi krušenje ali mehurjenje, je to lahko znak, da voda že vstopa v sistem in je čiščenje samo kozmetika.
Več o tem: Kako znižati račun za elektriko v hiši brez drage prenove in brez kompromisov pri udobju
V praksi se pogosto pokaže, da je najbolj umazan pas na višini približno enega metra ob terasi ali dovozu. Razlog je prah, ki ga dviguje veter in hoja, in stalno močenje ob zalivanju. Ko se režim uporabe spremeni, na primer z namestitvijo kapljičnega namakanja ali z zmanjšanjem škropljenja po steni, se stanje bistveno izboljša brez dodatnih kemičnih posegov.
Zaščita po čiščenju, kdaj ima smisel
Po odstranitvi alg in umazanije se pogosto razmišlja o dodatni zaščiti, kot je hidrofobni premaz ali zaščitni fasadni premaz z dodatki proti algam. Smisel ima takrat, ko je fasada sicer zdrava, brez razpok in brez luščenja, ter ko je bila že predhodno izvedena z ustreznim sistemom. Pri slabo vezanem ali že kredastem ometu lahko premaz samo zapečati problem in pospeši luščenje. Pred vsakim premazovanjem je treba preveriti oprijem, vpijanje in stanje razpok. Toplotni mostovi se s premazom ne rešujejo, zato bo na hladnih pasovih kondenz še naprej nastajal.
Za dolgoročno stabilnost je pomembna tudi pravilna paroprepustnost. Preveč zaprt premaz na podlagi, ki mora dihati, lahko poveča notranjo vlago v steni in povzroči druge težave. Zato se izbira premazov usklajuje z obstoječim zaključnim slojem, ne pa z akcijsko ceno v trgovini.
Zaključek
Najboljši rezultat čiščenja fasade se doseže, ko se najprej odpravi vir vlage, nato se biološka obloga uniči z biocidnim pripravkom in šele zatem sledi enakomerno, zmerno pranje z nadzorovanim tlakom. Če fasada po pranju pokaže lisavost, je vzrok skoraj vedno neenakomerno delovanje kemije ali neenakomerno sušenje, ne pa sama barva. Kdor želi, da bo fasada čista več sezon, mora gledati širše od samega curka vode. Detajli odvodnjavanja, pravilno izvedene obrobe in realna ocena stanja zaključnega sloja odločajo, ali bo čiščenje samo enodnevno polepšanje ali pa pametna investicija v trajen videz objekta.
Referenčna opomba
Pri izbiri postopka in sredstev je treba upoštevati tehnične liste proizvajalcev fasadnih sistemov in biocidnih pripravkov ter varnostne liste kemikalij, skladno z veljavno EU zakonodajo REACH in CLP.
